Izvirnost katalonskega modernizma (Modernisme) izhaja iz navideznega nasprotja med tradicionalnostjo in modernostjo. Pravzaprav je katalonska družba, hoteč postati svetovljanska in moderna, z njim izpeljala prevrednotenje zgodovine in tradicije. V desetletju od 1880 do 1890 so arhitekti in oblikovalci oživili preteklost in ustvarili sloge, ki so bili hkrati srednjeveški, starinski in svetovljanski.

Po l. 1900 se je temu pridružil smisel za valovite in abstraktne oblike evropskega art nouveauja. Zaradi španske nevtralnosti med prvo svetovno vojno in iz tega izvirajoče dokajšnje gospodarske blaginje se je modernizem ohranil vse do dvajsetih let 19. st., in to je druga značilnost, ki katalonsko različico loči od njenih evropskih ustreznikov.

Modernizem se je razvil v Kataloniji, na Balearskih otokih in v območju Valencie ter kmalu postal prevladal med meščanstvom v novih industrijskih mestih in pokrajinskih središčih. Abstraktne modernistične oblike niso zaznamovale samo stanovanjskih stavb, vil in javnih poslopij, marveč tudi tovarne, industrijske komplekse in kmetijske zadruge.

Barcelona je z gradnjo četrti Eixample doživela najobsežnejšo širitev čez meje starega obzidja. Gospodarski razcvet je spodbujal vlaganja v gradbeništvo in l. 1891 prinesel spremembe mestnih odlokov, preobrazbo mestne topografije in množico novosti v okrasju.

V Barceloni so delali trije velikani modernistične arhitekture in ustvarili več svojih pomembnih del: medtem ko je za Antonija Gaudíja značilno abstraktno pojmovanje arhitekture, se pri Josepu Puigu i Cadafalchu kaže bolj historičen pogled, Lluís Domènech i Montaner pa se je pri svojem delu obdal s celo skupino obrtnikov in industrialcev. Poleg njih je bilo še veliko drugih arhitektov, kot Enric Sagnier, Domènech i Estapà, omeniti pa bi bilo treba tudi trgovce in industrialce, kot družino grofa Güella in dinastijo markizov de Comillas, ki jih je modernizem popolnoma prevzel in so postali pomembni meceni navedenih arhitektov, zlasti Gaudíja in Domènecha i Montanerja.

Začetniki razcveta art nouevauja tako v Bruslju kot v Evropi so Victor Horta, Henry van de Velde, Paul Hankar in Gustave Serrurier-Bovy. Arhitekti, slikarji in kiparji so v arhitekturi privatnih hiš našli možnost za eksperimentiranje ter z združevanjem arhitekture in umetnostne obrti ustvarjali ubrane celote. Sledili so jim številni arhitekti in zrisali na stotine pročelij v novih bruseljskih četrtih. Industrijsko izdelani gradbeni elementi se tu povezujejo z delom spretnih obrtnikov: kamnosekov, mizarjev, umetnih kovačev, izdelovalcev vitrajev, sgraffitov in okrasne barvne keramike.

L. 1893 je arhitekt Victor Horta za profesorja Emila Tassela zasnoval prvo stavbo v slogu art nouveauja. Ta vrstna hiša je bila prvi prepričljivi primer nastajanja nove in sveže arhitekture. To delo je arhitektu kmalu ponudilo nove priložnosti: stanovanjski hiši za Armanda Solvaya in Edmonda Van Eetvelda, Delavski dom za socialistično stranko…

Na nadaljnji razvoj art nouveauja je odločilno vplival Paul Hankar. Njegovi dosežki izpričujejo ljubezen do barvitega kombiniranja tradicionalnega in modernega gradbenega materiala ter obrtnih in industrijskih postopkov. Hankarjeve številne trgovske izložbe označuje vitka in elegantna lesena konstrukcija, ki je videti, kot da se naravno upogiba in krivi. Hankar pojmuje »črto kot moč«, kot elementarno naravno silo.

Bruselj, prelepo mesto 19. stoletja z znamenitimi primerki eklektične arhitekture, se je kmalu razvil v prestolnico art nouveauja. Kakor hitro je art nouveau odkril svoje pravo delovno področje, je razvil več slogovnih različic: Hortovi privrženci, kot Gustave Strauven in Ernst Blérot, so še naprej razvijali njegove cvetlične vidike; Léon Sneyers in Paul Hamesse, oba Hankarjeva študenta, sta stopnjevala strogo racionalno plat arhitekture, dokler goli beli površini ni bila priznana pravica do obstoja; oblikovalci, kot Paul Cauchie, Victor Taelemans, Jean-Baptiste Dewin, so vsak zase poskušali najti svoj lastni izraz v smeri geometričnih oblik. Ulica se je spremenila v razstavni prostor za vrhunsko umetniško ustvarjalnost in obrtno spretnost.

Image artist function date
Ernest Blérot architect, decorator, property developer 1870-1957
Paul Cauchie architect, painter, decorator, sgraffito specialist, designer 1844-1952
Adolphe Crespin painter-decorator, poster artist, sgraffito author 1859-1944
Fernand Dubois sculptor, silversmith 1861-1939
Alfred William Finch painter, engraver, ceramist 1854-1930
Paul Hamesse architect, decorator, designer 1877-1956
Paul Hankar architect, decorator, designer 1859-1901
Victor Horta architect, decorator, designer 1861-1947
Henry Jacobs architect 1864-1935
Privat Livemont poster artist 1861-1936
Antoine Pompe architect, silversmith, designer 1873-1980
Paul Saintenoy architect, decorator 1862-1952
Gustave Serrurier-Bovy architect, cabinetmaker, decorator 1858-1910
Léon Sneyers architect, designer, cabinetmaker 1877-1948
Gustave Strauven architect, inventor 1878-1919
Henry van de Velde painter, architect, decorator, designer, cabinetmaker 1863-1957
Philippe Wolfers silversmith, jewel designer, sculptor 1858-1929
Cover Author Description date Link
Pierre & François Loze; Belgique Art Nouveau- De Victor Horta à Antoine Pompe,
EIFFEL Editions, 1991, ISBN 2-930010-05-3

Franco Borsi & Hans Wieser Bruxelles- Capitale de l'Art Nouveau
Marc Vokar Editeur, 1992, ISBN 2-87012-008-7

Françoise Dierkens-Aubry & Jos Vandenbreeden Art Nouveau en Belgique- Architecture & Interieurs
Editions DUCULOT, 1991, ISBN 2-8011-0956-8

Eric Hennaut La Façade Art Nouveau à Bruxelles - Artisans et Métiers
Editions Archives d'Art Modernes, 2005, ISBN 2-87143-159-0

Françoise Aubry, Christine Bastin & Jacques Evrard Art Nouveau à Bruxelles. De l'architecture à l'ornementalisme
Editions Quo Vadis, 2005, ISBN 2-9600394-4-0

Anne Van Loo & Fabrice Van de Kerckove Henry Van de Velde, Récit de ma vie
Anvers-Bruxelles-Paris-Berlin I 1863-1900, Editions VersA Flammarion, 1992, ISBN 2-08-010907-3

Anne Van Loo & Fabrice Van de Kerckove Henry Van de Velde, Récit de ma vie
Berlin-Weimar-Paris-Bruxelles II 1900-1917, Editions VersA Flammarion, 1995, ISBN 2-08-010908-1

Guy Dessicy, Françoise Dierkens-Aubry, Bruno Fornari, Jos Vandendreeden, Marc Henricot, Linda Van Santvoort, & René Dalemans Paul Cauchie - Décorateur, Architecte, Peintre,
Editions Maison Cauchie, 1994

Françoise Aubry, Christine Bastin & Jacques Evrard Horta ou la passion de l'architecture
Editions Ludion, 2005, ISBN 90-5544-571-1

François Loyer, Paul Hankar La Naissance de l'Art Nouveau
Editions Archives d'Architecture Moderne, 1986, ISBN 2-87143-043-8

Partner:
urban.brussels
Mont des Arts 10-13
1000 Brussels
Belgium
Phone: +32 (0) 2 432 83 18
E-mail: alalleaume@urban.brussels 

Horta Museum
Rue Américaine 25
1060 Bruseels
Belgium
Phone: +32 (0)2 543 04 90
Fax: +32 (0)2 538 76 31
E-mail: info@hortamuseum.be

CIVA
Rue de l’Ermitage 55
1050 Brussels
Belgium
Phone: + 32 (0)2 642 24 50
E-mail: info@civa.brussels  

Links

Brussels
Art Nouveau in Brussels
La maison Autrique
Homegrade
Les Musées royaux d’Art et d’Histoire (MRAH) – De Koninklijke Musea voor Kunst en Geschiedenis (KMKG)
Archives d’Architecture Moderne
Sint-Lukasarchief vzw