Med letoma 1899 in 1914 je na Mathildenhöhe (Matildinem griču) nedaleč od darmstadtskega središča delovala slovita umetniška kolonija, ki jo je ustanovil veliki hessenski vojvoda Ernst Ludwig. Postala je pozornost zbujajoče območje umetniških inovacij, kjer je mladi vladar odprtega duha in skupina mladih umetnikov pod njegovim pokroviteljstvom uresničevala svoje nazore o stapljanju umetnosti z življenjem. Njihov namen je bil narediti preobrat v arhitekturi in notranjem oblikovanju ter ustvariti novo, času ustrezno bivanjsko kulturo. Spremeniti so želeli celotni način življenja, tako da bi postal bolj preprost in funkcionalen, hkrati pa bi ljudem ponujal več lepote in sreče.

Ta ideološka zasnova velja še zlasti za navdušeni začetek, ko je umetniško kolonijo preveval elitističen estetizem. Po l. 1901 je postal njen program bolj racionalen in realističen. Idejno spreminjanje je opazno zlasti v številnih stavbah, ki so nastale na Mathildenhöhe med letoma 1900 in 1914 in so jih široki javnosti predstavili na štirih obsežnih razstavah l. 1901, 1904, 1908 in 1914. Umetniki so se sprva posvečali zgolj gradnji zasebnih vil, pozneje pa so na Mathildenhöhe postavili tudi vzorčne delavske hiše in stavbe z najemniškimi stanovanji, ki so pričale o prizadevanjih umetniške kolonije, da hi našla ustrezne rešitve za življenjske in bivanjske probleme svojega časa.

V darmstadtski koloniji ustvarjeni stavbni kompleks velja danes za eno najimenitnejših pričevanj iz časa, ko se je rojevala moderna umetnost. Njegovo podobo zaznamujejo predvsem stavbe arhitekta Josepha Marie Olbricha, ki je zasnoval značilno silhueto Mathildenhöhe s poročnim stolpom in razstaviščnim poslopjem, kakršna se kaže mestu od l. 1908.

Mathildenhöhe je nekakšen muzej na prostem, v katerem so razstavljene umetnine v obliki stavb, vodnjakov in kipov. Prvotni atelje in duhovno središče umetniške kolonije, hiša Ernsta Ludwiga (Ernst-Ludwig-Haus), zgrajena l. 1901 po načrtih arhitekta Josepha Marie Olbracha, gosti danes muzej, ki hrani umetniška in umetnoobrtna dela članov umetniške kolonije.

V današnjem času je postal arhitekturni kompleks Mathildenhöhe zaradi svoje edinstvene strnjenosti izjemna kulturna znamenitost, ob tem pa je skupaj z istoimenskim inštitutom sodobno in dejavno središče mestne kulturne krajine.