Artnouveaujevska, ali s španskim izrazom, modernistična dediščina v Havani obsega v pretežni meri arhitekturo. Vanjo spadajo majhne, samostojno stoječe hiše, sezidane med letoma 1900 in 1920, se pravi, razmeroma pozno v primerjavi z drugimi deželami. Najpomembnejše stavbe stojijo ob širokih avenijah v središčnih četrtih, druge so posejane v gosteje pozidanih mestnih območjih, za katere je značilna pravilna pravokotna ulična mreža s strnjeno pozidanimi bloki, ali po predmestjih. Vse te stavbe že na daleč kažejo poteze art nouveauja, sloga, ki se je uporabljal predvsem za stanovanjska poslopja.

Od Evrope se Havana loči predvsem po tem, da art nouveau tukaj nastopa bolj kot eleganten zunanji ovoj in ne toliko kot v temelju prenovljeno pojmovanje prostora. Največkrat se omejuje na okrasje, ki je dodano na neoklasicistična ali eklektična pročelja. To tropsko različico so ustvarili katalonski mojstri, ki so v letih med 1790 in 1840 prihajali iz Španije iskat boljših poklicnih priložnosti.

Močna španska skupnost, ki se je v drugi polovici 19. st. trdno zasidrala na Kubi, je prinesla s seboj svoje obvladanje gradbenih obrtnih tehnik. Katalonci so imeli tu vlogo pobudnikov in ustvarjalcev: eden izmed njihovih največjih prispevkov je bila ustanovitev tovarn/delavnic za proizvodnjo vnaprej izdelanih okrasnih elementov, saj je to odločilno pripomoglo k širjenju modernizma in nastanku izraza »modularna arhitektura«. Najbrž najuglednejša proizvajalca takih izdelkov sta bil Baltazar Ustrell, ki se je specializiral za cementne in mavčne okrasne izdelke, in arhitekt Mario Rotliant, ki je izdeloval umetni kamen in vsakovrstno cementno okrasje.

Uporaba artnouveaujevskih prvin se ni omejevala samo na arhitekturo, marveč so jih veliko uporabljali tudi pri oblikovanju mizarskih in umetnokovaških izdelkov, vitrajev, keramičnih ploščic za tla in podzidke, stopniščnih ograj, vrtnega pohištva in ulične opreme. Ravno tako je art nouveau zaznamoval tudi nekatere interierje, bodisi z lesenim in kovinskim pohištvom, svetilkami ali najraznovrstnejšimi uporabnimi in okrasnimi predmeti.

V Havani je dediščina art nouveauja zgoščena na več krajih, kot na ulici Cárdenas, ki poteka ob jugozahodni meji zgodovinskega središča prestolnice, ali na ulici Manrique v Havanskem središču (Centro Habana), četrti s strnjeno zazidanimi stavbnimi bloki znotraj pravokotne mreže ulic. Ti mestni kompleksi so dragoceni tako zaradi svoje enkratnosti in redkosti kakor zaradi dediščine art nouveauja, ki jo ohranjajo.