Ob koncu 19. st. je bila Ljubljana glavno mesto avstro-ogrske dežele Krajnske. Štela je manj kot 30 000 prebivalcev in imela dokaj podeželski videz. Prelomnica v njenem razvoju je bil katastrofalni potres, ki je prizadel mesto l. 1895. S pomočjo tedanjih vodilnih dunajskih strokovnjakov za mestno načrtovanje, Camilla Sitteja in Maksa Fabianija, so nemudoma izdelali regulacijski načrt za obnovo Ljubljane. Mesto je hitro začenjalo dobivati novo podobo, in prve primere novega secesijskega sloga. Vendar je bilo prvo pravo secesijsko delo, Zmajski most dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, zgrajeno šele l. 1901.

»Secesijska Ljubljana«, ime za območje med starim mestnim jedrom in železniško progo, se je razvila večinoma v prvem desetletju 20. st. ob Miklošičevi – novi kolodvorski ulici.

Na ljubljansko arhitekturo je vplivala zlasti dunajska secesija in njena posebna različica moderne umetnosti, ki je poudarjala bolj racionalne in geometrične oblike. Med soustanovitelje modernega umetniškega gibanja na Dunaju spadata tudi osrednji osebnosti moderne slovenske arhitekture, mednarodno priznana arhitekta Maks Fabiani in Jože Plečnik.

Medtem ko je Plečnik pripadal secesijskemu gibanju samo v času svojega zgodnjega delovanja na Dunaju, je Fabiani v značaju Ljubljane pustil globok odtis tega obdobja. Njegova arhitektura se je razvijala od dekorativne secesijske faze k modernizmu, ko se je posvetil predvsem raziskovanju, kako na sodoben način uporabiti in poustvariti tradicionalne lokalne značilnosti.

Čeprav je secesija pustila sledove predvsem v okrasju pročelij, pa je v nekaterih primerih presegla rabo individualnih slogovnih elementov in z uporabo modernih tehničnih pridobitev posegla tudi v samo strukturo stavb.

Še bolj kot na arhitekturo je secesija vplivala na uporabno umetnost. Več pomembnih tovarn v Sloveniji je izdelovalo okrasne in uporabne predmete za vsakdanjo rabo. Artnouveaujevski vzori pa so navdihovali tudi slikarstvo, zlasti karikaturo, ilustracijo in različne vrste grafične umetnosti. Najpomembnejša skupina ob prelomu stoletja je bilo društvo mladih slikarjev Vesna, ki je povezovalo študente umetnosti na Dunaju. Posvojili so dekorativni jezik dunajske secesije, hkrati pa kot neločljiv del svoje umetnosti sprejemali motive slovenske ljudske umetnosti.

Image artist function date
Maks Fabiani architect 1865-1962
Joze Plecnik architect 1872-1957
Ciril Metod Koch architect 1876-1925
Josip Vancas architect 1859-1932
Friedrich Sigmundt architect 1856-1917
Jurij Zaninovic architect 1876-1946
Ivan Vurnik architect 1883-1980
Maksim Gaspari painter 1883-1980
Sasa Santel painter 1883-1945
Hinko Smrekar painter 1883-1942
Fran Berneker sculptor 1874-1932
Cover Author Description date Link
Simonišek, R. Slovenska secesija

Ljubljana, Slovenska matica
2011
Hrausky, A., Koželj, J. Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst.

Ljubljana, Cankarjeva založba
2010
Obal, F. Obal, F.
Murska Sobota, Pomurska založba
Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
2002
Žmuc, I. Homo sum --- Ivan Hribar and his Ljubljana

Ljubljana, Mestni muzej
1998
Pirkovič, J., Mihelič, B. Art nouveau Architecture in Slovenia

Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino
1998
Pozzetto, M. Maks Fabiani - vizije prostora

Kranj, L.I.B.R.A.
1997
Burkhardt, F. (ur.), Eveno, C. (ur.), Podrecca, B. (ur.) Jože Plečnik: Architekt 1872-1957
1986, 1987?
München, Callwey
Dežman, J. (ur.), Hudales, J. (ur.), Jezernik, B. (ur.) Slovensko meščanstvo: od vzpona nacije do nacionalizacije (1848-1948)

Celovec, Mohorjeva
2008
Koželj, J. (ur.), Repše, R. (ur.) Ivan Vurnik: 1884-1971: slovenski arhitekt / Slovenian architect

Ljubljana, Organizacijski odbor projekta Vurnik
1994
Čopič, Š., Prelovšek, D., Žitko, S. Ljubljansko kiparstvo na prostem.

Ljubljana, DZS
1991
Prelovšek, D. Slovene Insurance Company building

Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav
1988
Fabiani, M. O kulturi mesta: spisi 1895-1960

Trst, Založništvo Tržaškega tiska
1988
Pozzetto, M. Max Fabiani: ein Architekt der Monarchie

Wien, Edition Tusch
1983
Prelovšek, D Josef Plečnik: Wiener Arbeiten von 1896 bis 1914

Wien, Tusch
1979
Šumi, N. Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani.

Ljubljana, Mestni muzej
1954
Mavrični svet Schützove keramike
katalog
Celje, Pokrajinski muzej Celje
2009
Kos, M., Lozar Štamcar, M., Pajagič Bregar, G. Secesija po slovensko

Ljubljana, Narodni muzej
1997
Žmuc, I., Rebolj, J. Homo sum

Ljubljana, Mestni muzej.
1997
Prelovšek, D. Antoni Gaudí in Jože Plečnik: vzporednice / Antoni Gaudí i Jože Plečnik: paral.lelismes / Antoni Gaudí and Jože Plečnik: parallels
katalog razstave
Ljubljana, Arhitekturni muzej
1992
Kos, M. (ur.), Žargi, M. (ur.) Gradovi minevajo, fabrike nastajajo: industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem

Ljubljana, Narodni muzej
1991
Pozzeto, M. (ur.) Max Fabiani: nuove frontiere dell’ architettura

Venezia, Cataloghi Marsilio
1988
Gostiša, J. (ur.), Prelovšek, D. Arhitekt Jože Plečnik: 1872-1957
razstava v Ljubljani 1986
Ljubljana, Delavska enotnost
1986
Bučić, V. (ur.), Horvat, J. (ur.) Secesija na Slovenskem: uporabna umetnost, umetna obrt in njej sorodni pojavi v obrtni in industrijski proizvodnji:
katalog razstave
Ljubljana, Narodni muzej
1984
Pozzetto, M. La scuola di Wagner 1894-1912: idee - premi –concorsi.

Trieste, Comune
1981
Pozetto, M., Cevc, A., Rozman, K., Mušič, M. Maks Fabiani: 1865-1962
katalog razstave
Ljubljana, Narodna galerija
1977

Partner:
City of Ljubljana, Department of Urban Planning
Poljanska 28, 1000 Ljubljana
Slovenia
Phone: +386 (0)1 306 1500
Fax: +386 (0)1  3061557
E-mail: karel.pollak@ljubljana.siurbanizem@ljubljana.si
Website: www.ljubljana.si/en

Local Partners:
ART NOUVEAU LJUBLJANA:
City Museum of Ljubljana – MGML
National Museum of Slovenia – NMS 
National Gallery of SloveniaNGS
Museum of Architecture and Design MAO
Department of Art History, Faculty of Arts, University of Ljubljana – FF UL
Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia – UIRS
Institute for the Protection of Cultural Heritage, Ljubljana Regional Office – ZVKDS

Links

Art Nouveau Ljubljana
Art Nouveau heritage in Ljubljana